Pogovor s sekretarjem LO SMC Celje in kandidatom za poslanca v volilnem okraju 2

Matevž Jug: »Želim, da bi mladi videli, da je možno.«

Matevž Jug zase pravi, da je preprost človek. Iz njega seva mirna in preudarna energija ter pogled, obrnjen v nenehno izboljševanje obstoječega stanja. Naj bo to v športu, gospodarstvu ali politiki.

Celjan, rojen leta 1981, živi v svojem rojstnem kraju že celo življenje. Ker mu je mesto zares všeč. In ker vidi v njem še veliko potenciala. Športnik po srcu je v mladosti aktivno igral na košarkarskem parketu, danes pa je zaradi poškodb parket pod koši zamenjal za vlogo klubskega funkcionarja najuspešnejšega ženskega košarkarskega kolektiva v Sloveniji. Diplomiral je s področja mednarodnega poslovanja na Univerzi v Mariboru in zadnja tri leta izvaja vodenje procesov kakovosti v celjskem gradbenem podjetju. Leta 2014 je vstopil tudi v politiko. Pridružil se je SMC, takoj po ustanovitvi stranke, od leta 2015 pa opravlja funkcijo sekretarja Lokalnega odbora SMC Celje. Ker iskreno čuti, da lahko stori še več, se je odločil za kandidaturo za poslanca na državnozborskih volitvah.

 

Kako to, da ste se odločili stopiti v politiko in zakaj kandidatura za državnozborske volitve?

Že od kar pomnim, sem politiko vedno rad spremljal. Pred lokalnimi volitvami 2014 pa sem na povabilo prijatelja, da bi pomagal pri pripravi programa stranke SMC, predvsem na področju športa, bolj aktivno stopil vanjo. Zdelo se mi je, da lahko iz svojih izkušenj in aktivnega delovanja na področju športa doprinesem nekaj dobrega. Kmalu se je interes razširil in dejansko sem v zadnjih letih aktivnega udejstvovanja pri lokalnem odboru SMC Celje videl, da lahko doprinesem še več. Imam energijo, zagon, znanje in željo, da naredimo skupaj več. Za mesto, za družbo za državo. Vidim, da se je trend s prihodom SMC-ja v naši družbi obrnil na bolje, da so sveži pristopi in novi načini pripomogli k obratu na bolje. In to me spodbuja, da nadaljujemo. Ker vedno vidim, kaj vse se še da narediti in kot pripadnik generacije, ki je v najboljših letih za delovanje, želim poskrbeti tako za starejše kot za naše zanamce, omogočiti boljše življenje vsem. Želim dati svoj doprinos tej družbi, ker lahko. Morda lahko s svojo kandidaturo v državnozborskih volitvah podam zgled mladim, da je vredno stopiti v politiko in da je vredno prinesti svoj glas na volitve. Želim, da vidijo, da se vendarle da narediti nekaj dobrega.

Dotakniva se tu Matevža v rosnih mladih letih. Kakšne so bile vaše želje takrat?

Kot otrok sem si želel postati kriminalist. Oboževal sem vse detektivske knjige, všeč so mi bile predvsem zgodbe o slavnem Herculu Poirot-u. No, kasneje sem se navdušil za športno režijo. Predvsem, ker sem imel možnost videti vrhunskega strokovnjaka pri tem delu. Popolnoma me je prevzelo, kako nekdo diktira vsem kameram in sproti montira vse delčke v neko skupno dinamično celoto. No, kasneje pa sem se odločil, da se posvetim ekonomiji. In ni mi žal. Ekonomija nudi širok spekter področij in danes rad počnem, kar počnem. Imam tudi neke rezultate, uspehe, ki jih lahko pokažem in zanje sem vesel. Morda mi moj čut za detajle iz otroštva in vztrajnost pomagata najti rešitve tudi tam, kjer jih drugi ne vidijo. S pravo odločnostjo in vztrajnostjo lahko pride do spremembe, kar se mi je že večkrat potrdilo z vrhunskim rezultatom. V športu in v podjetju. Verjamem, da bo tako tudi na političnem parketu.

Zakaj še naprej SMC?

V tej stranki sem vedno videl mirnost, nikoli ni prišlo do odločitev iz panike, vedno so se te sprejele preudarno, najboljše za vse. Cenim tudi korektnost v komunikaciji, ki nikogar ne žali in prisluhne vsem. Poleg tega pa se s SMC kažejo tudi uspehi, premik na boljše z nekimi novi pristopi, kar pomeni, da nam je vendarle uspelo premakniti nekaj na bolje. To me navdihuje in motivira tudi za nadaljevanje dela.

Kaj menite, kaj je ključ dobrega delovanja v družbi?

Rekel bi – sodelovanje. Sodelovanje za dobrobit celotne družbe.

Če se malo osredotočiva na pojem sodelovanja, kaj pomeni vam?

Včasih sem aktivno treniral košarko in vem, kaj pomeni sodelovanje v ekipi. Če ne sodelujemo, ni zmage. Potrebno se je prilagoditi ekipi. Trener je tisti, ki ima na voljo 12 igralcev in te mora uskladiti v skupnem interesu. Vsak od igralcev je različen in vsakogar v športu vodi različen interes, a vsi stremimo k istemu cilju. To je duh sodelovanja. Tudi pri delu, v službi, sem na mestu, kjer moram sodelovati z veliko različnimi deležniki – oddelki. To pomeni, da moram znati uskladiti interese vseh oddelkov ter jih spretno spraviti na skupni imenovalec, da imamo od tega vsi dobre rezultate.

Košarka vas je torej naučila kar veliko dobrega.

Zagotovo. Predvsem me je naučila vztrajnosti, discipline in reda, pa spoštovanja nasprotnika. Naučila me je tudi poslušanja in tega, kako s kontinuiranim treningom situacij lahko predvidimo neko izkušnjo. Vse to lahko uporabim tudi v vsakdanjem življenju. Šport ti lahko da ogromno.

Kako torej sami usklajujete interese za skupni rezultat?

Že tri leta sem v celjskem gradbenem podjetju vodja procesov kakovosti, kar pomeni, da sem nenehno na odgovornem mestu za najboljše rezultate. Ves čas stremim k optimizaciji procesov, lahko celo rečem, da je to moja strast in da imam dobro oko za zaznavo, kaj in kje bi se dalo nek proces izboljšati. Zaznam potencial ter vidim nov način dela, ki lahko prinese boljši rezultat podjetju ali organizaciji, potem pa seveda sledi oris spremembe in koristi, ki bi jo ta prinesla vodstvu in nazadnje implementacija, dejanska izvedba optimizacije procesa. Pomembno je namreč, da znamo stvari izvesti, vpeljati, spremeniti tako, da delujejo drugače, boljše. Verjamem, da je lahko to ključ za dobro delovanje tudi v politiki. Da pobude, ki prinašajo družbi spremembe na bolje, pripeljemo do uresničitve in poskrbimo za dobre rezultate za vse vpletene.

Danes se zdi, da imamo največje izzive prav pri sodelovanju…

Ljudje imamo odpor do sprememb, to je dejstvo, s katerim sem v stiku ves čas. In sodelovanje zahteva nekaj sprememb pri vsakem posamezniku, vključenim v proces ali projekt. A če znaš dobro motivirati ljudi, pokazati, kakšen rezultat lahko naredimo s spremembo, jih prepričati, da je novo lahko boljše za vse, potem se zgodi tudi podpora in skupen duh v procesu vpeljave novega načina delovanja. Ko pride še dober rezultat, potem si na dobri poti, da bo naslednja sprememba sprejeta še hitreje, sodelovanje vseh v procesu pa še boljše.

V politiko vstopate primarno iz športa in iz gospodarstva. Kaj se vam zdi najpomembneje, za kaj se zavzemate na tej poti?

Glede na to, da je šel razvoj družbe skokovito naprej v smislu tehnologije in digitalizacije, opažam, da se lahko na tem področju v gospodarstvu še veliko postori. Letos je prvič prišel v veljavo zakon o javnih naročilih, kjer se uvaja elektronska oddaja ponudb. E-digitalizacija procesov v javni upravi se mi zdi eno od področij, ki ima še veliko prostora za optimizacijo.

So pa moja štiri ključna področja za katera se zavzemam graditev ustrezne infrastrukture, skrb za zdravje ljudi, omogočiti mladim dostojno službo in s tem rešiti tudi njihov stanovanjski problem ter kot že omenjeno, digitalizacija družbe. To so področja, na katerih lahko doprinesem največ.

Kako tu vidite mesto Celje?

Četudi bi kdaj dobil priložnost, da se izselim iz Celja, bi jo verjetno zavrnil. Zame je Celje mesto, ki je idealno za življenje in to je moje mesto, res ga imam rad. Ravno prav je veliko, ni prevelike gneče, ima odlično geografsko lokacijo. Zdi pa se mi, da ga lahko še malo zbudimo in prevetrimo v razvoju. Vanj lahko pripeljemo več investicij, če bi se le znali malo bolj odpreti novostim. Zase menim, da bi lahko bil dober mediator med lokalnim okoljem in državo in z zaupanjem odpreti nove priložnosti. Zagotovo pa se je nujno posvetiti pereči problematiki zdravega okolja in sanacije celjske kotline, predvsem zamenjave zemljine v vrtcih, sicer pa z navdihom zdravega načina življenja poskrbeti za preventivo.

Če se dotakneva vrednot, katere so vam najpomembnejše?

Poštenost, zvestoba, pravičnost, preudarnost. Pravzaprav se poistovetim z vsemi vrednotami, ki jih poudarja naša stranka. Tudi zdravo življenje zame predstavlja vrednoto, celo eno najpomembnejših. Moja mama pravi: ‘Problemi pridejo zato, ker se človek ne giba.’ S tem sem zrasel in s tem živim vsak dan. Vidim, kako se veliko bolje počutim, ko sem aktiven, ko se gibam. Moje misli so bolj jasne in stresa praktično ne poznam. Psihično in fizično dobro počutje sta ključ za dobro delovanje v družbi, krepita tudi druge vrednote, zato področje zdravega načina življenja poudarjam tudi v svoji kandidaturi.

Šport in zdravo življenje sta vam torej blizu, kaj pa kultura in umetnost?

Mislim, da je kultura za nekatere kot šport za koga drugega. Meni je bliže šport, a kulturo imam vseeno rad. Vem, kaj pomeni, ko nekdo deluje na nekem področju in daje najboljše od sebe in v tem smo si enaki tako umetniki kot športniki, in seveda drugi. Zanimajo me namreč vsa področja našega življenja, zato ves čas spremljam dnevne novice, dogajanja, nekako želim biti vpet v to, kako se razvijamo kot družba. Verjamem, da vsi doprinašamo družbi in da tako šport kot kultura krepita v nas prave, zdrave vrednote.

Ravnovesje med spoloma je še vedno aktualna tema. Kaj menite o tem?

Vidim, da vse več žensk vstopa v politiko in to se mi zdi dobro. Ženske so zagotovo že dokazale, da znajo voditi in da so odlične pri svojem delu, zato spodbujam njihovo vlogo na vseh mestih. Mislim, da lahko ženske in moški skupaj dobro sodelujemo.

S čim si gradite zaupanje v družbi?

Sem dokaj preprost človek. Na prvem mestu mi je vedno prijateljstvo in nikoli ne postavljam v ospredje svojega lastnega interesa. Kot otrok sem se veliko raje družil s starejšimi od sebe in še danes se odlično razumem z vsemi generacijami. Tako z mlajšimi kot s starejšimi. Zdi se mi, da se lahko veliko naučimo en od drugega. Verjamem tudi, da življenje ne sme biti preresno, pomembno je graditi pozitivno atmosfero, tudi v državnem zboru.